sreda, 17. oktober 2007

spusti ptico






Potovanje se je začelo. Prvi dan. Na letališču. Čakam na naslednje letalo, ki pelje ob 7:10 zjutraj do Copenhagna. Ravnokar sem želela na internet, a kaj ko nisem logirana... Odstopila sem nekemu gospodiču svoje mesto. Ta striček nosi velika črna očala. Hitro in glasno govori. Ob tem mrazu zunaj nosi le odprte sandale in rahlo sumljivega ga dela njegov detektivski plašč svetlo bež barve. Ravnokar se ukvarja s svojo računalniško prtljago. Je hiperaktivne narave. Gotovo ga čakajo kakšni pomembni opravki, ali pa svoje življenje jemlje zelo resno. Ravnokar je slekel svoj plašč in presenetil z modro srajco okli katere ima zavezano oranžno kravato. Začel je tipkati in se poglabljati v svoj ekran od katerega je oddaljen 30cm. Vsakemu mimoidočemu zastane dih ob njegovem hitrem udarjanju po tipkovnici... Gotovo je kakšen genij... Ura je odbila 22:30 in imam še presneto veliko časa do naslednjega leta. Spanje na letališču ni ravno luksuz, je le del poti. Vem, da bi trenutno lahko pisala o čemerkoli... a tudi to je del poti... pustimo se presenetiti kaj čaka jutri...

2 komentarja:

Anonimni pravi ...

Radostna...

Hvala za spust ptice! Torej se je le pričelo. In zgodilo. Pričelo dogajati... Krasno!

Z željami po radoživem nadaljevanju ti v pozdrav mahamo vsi štirje prebivalci naše mansarde! :)

Unknown pravi ...

Evo me, na tvojem blogu. S tabo na poti ... Ti v mojem in Tamirjevem srcu. SREČNO!