ponedeljek, 17. december 2007

LJUBLJANA




picture from Berlin...


Prispela sva v Ljubljano po dveh mesecih... Minilo je hitro, kakor mine mladost... Zlagam sanje skupaj v neke smisle... Veliko navdiha sem dobila za nadaljevanje novega leta... Nekaj starih rutin je odpadlo, nekaj novih se je oprijelo... Hvala vsem, ki ste me spremljali na poti.

Thanks to all people we could take a rest at their place... Thank you all for being kind and
generous... Take care...! And I hope we see you one day soon...

petek, 14. december 2007

VENEZIA



Trenutno na zadnji postaji v Benetkah. Spala sem globoko in imela globoke sanje. Prebavljam očitno neko reč v sebi. Kako rada bi odvila od sebe vse megle! Vse stene in zidove in se odprla in razprla svetu s širokimi rokami. Danes v Benetkah je lepa priložnost za sanje. Želim čutiti svoje bistvo in bitje.

četrtek, 13. december 2007

San Motta di Livenza





Danes si želim svojega telesnega blagostanja. Vsakodnevne vizije in porazi in napadi... In svobode... Tok misli se spreobrača v maslovje tkanine... Riše cvetje na zavese. Prepeva pomladne ptice in sveže hrustlja o tem in onem. Oh, ta maslena podgana...

Hvala Zlatki in njenemu sopotniku, da sva lahko prenočila pri njima***

torek, 11. december 2007

MILANO





Zbudila sem se s križem na srcu.

želela sem odpreti okna vsem metuljem,

da bi vzletela svojim barvam naproti.

Želela izpeti domišljijo sveta

in sem se zataknila v križu svojega srca...

dolgo sem lovila sapo med gibi zvitega telesa

iskala sem nekaj stoletij položaje v katerih se gibljem

nisem prišla daleč

še vedno stojim kot dete na točki

to je dobro, bi rekel šaman modrosti

Biti otrok,

vrniti se v otroka,

položaj... zelenega semaforja

Strehe so rožnato obarvane v svojih časteh

misli doženejo programske sisteme

sledi, sledi skušnjavi,

dokler si živ,

kmalu te bo pokopalo,

pa saj je vseeno,

bodi ovca in ne misli na nič drugega,

kot na videz svežo zeleno travo iz supermarketa...

poletje. In moja postelja diši po zimi.

pomlad in moje rjuhe so obarvane v jesen

pridi, bova skupaj spletla srajco za zimske dni,

da ne bova imela skrbi...

nekega dne

bo moja postelja vendarle ostala topla duša

za mnogo malih bosonogih duš,

ki se bodo stiskale eden ob drugega in se

naslajale materinega mleka...

Moja duša joče in želi...

ta vonj po obliki...

Od kod prihajajo te navade miline,

ta objem, ki je topel,

ogreje tri planete hkrati in se brsti v ozemlje...

Kdo si ti, ki narekuješ misli spozabe,

kdo si ti, ki misliš da veš...

to sem jaz, moj ego, moj svet...

nedotakljiva sva skupaj,

a tako globoko ranljiva,

odpihne me v sapi vetra,...

ob resnici, se svet pokaže v pravi luči...

odpihne vse modrosti stran...

gremo naprej

še ta dan...


Rada

nedelja, 09. december 2007

CANNES- France







Mesto polno skušnjav in zabav... Kam gredo ti ljudje? Kam se odpravljajo... morda na toplejšo stran strasti in sonca...

Prva stvar: Počutim se ujetnico svojih lastnih notranjih dimenzij, ker ne znam jezika, ki ga govorijo ljudje okoli mene. Včeraj sem vsem naokoli priznala, da sem utrujena poslušanja šal, ki jih moji možgani ne dojemajo. Ljubim ta jezik, to je velika sreča za moja ušesa... A po nekem času posedanja z ljudmi s katerimi bi si morda imeli kaj povedati... To me začne čez čas utrujati in moja samozavest začne upadati, postanem zaspana... In kaj vzamem za rešitev?! Kot ponavadi- fotoaparat! Juhu :) In fotkam naokoli, ljudi, portrete, karkoli, le da se zaposlim... In sem ponovno ugotovila da so kraji v katerih se znajdem prvič skoraj vedno dobrodošli za nove fotografske izzive.

petek, 07. december 2007

Les Jouvencelles







Trenutno sva v gorah, na meji med Francijo in Švico. Gore, sneg,... Prvič stala na smučkah, modra rit in kolena,... sneg, sneg, sneg...

sreda, 05. december 2007

PARIS- France





Nisem pisala kakšen teden. Medtem sva bila v centru Pariza. Mesto življenja zna biti naporno za kratek čas... Takoj naslednji dan sem šla iskat spot, kjer sem pred nekaj leti naredila svoj prvi avtoportret. Našla sem market s cvetjem in pticami, našla sem kletke in ogledala... Odšla sem na razstavo fotografije... Odkrila zanimive ljudi... In se ob vračanju v stanovanje izgubila... Medtem sem razkrivala nove obraze, hitre in počasne hoje in se kmalu spet znašla na pravem mestu... Veliko inspiracije...