sreda, 28. november 2007

RENNES- Fance




Kakor ponavadi se usedem za računalnik, začnem pisati, da se muhe usedline odpravijo proč, da dobijo krila in vzletijo soncu naproti. Danes ni ravno sončnega dne, je pa zato veliko oblakov in ptic, katerih zvok se meša z orkestrom avtomobilskih pogonov. Spati tukaj pomeni zajemati ropot koles, ki pridrvijo s svojo ulično hitrostjo, da bi se v najkrajšem času približali svojemu delovnemu mestu. Na vsake toliko pripelje vlak, da popestri zvok prometnega divjada. Ni tako grozno kot se sliši. Še vedno je v sobi ogrevalna naprava- radiator, ki spušča vodne pozdrave, da se sredi noči zbudiš z žejo ali željo po odvajanju vode,... Saj veste asosiacija kapljanja...

Danes je sreda. Kot prejšnji teden ob istem času... Čas. Ne bom zdaj filozofirala o tej neskončni dimenziji, lahko le potiho dodam, da sem na poti odvezala čas, ki je precej stekel dalje. Sprva sem se učila kako ga uloviti v svoje dlani, da ne bi prehitro pobegnil. Nato sem prišla do ugotovitve, da je čas vedno tukaj med nami in da ne bo nikamor ušel. Vedno je prisoten, odvisno je le od nas koliko se mu posvetimo... Zadnja teza pa je, da bo čas tukaj tudi čez 1000 let, odvisno je le kako se mu bosta civilizacija ali necivilizacija prilagodila. Vsaj enkrat na dan se sprijaznim, da pač ne morem videti vsega ob istem času. Zato lahko razpolagam po mili volji v svoji življenjski dobi kdaj se mi bo zahotelo videti čudesa sveta,... da si bom lahko vzela še več časa in nadaljevala pot... Kakorkoli, da me ne boste imeli za plehko pločevinko, ki išče le zunaj sebe... Res sem prišla do zaključka, da kjerkoli sem, so pomembne moje notranje oči. Bistvo je očem nevidno... Sončno ali oblačno, lep dan želim...

nedelja, 25. november 2007


Saint- Malo




The atmosphere of growing wings. When you go to the seaside, you smell the arome of burning wind. High waves takes you to memories of wild youth. I have sometimes hard time with myself. Trying to understand my live in every town we go... Still I could be more patient with myself... Observing sea gulls made me ralaxed and sleepy from yesterday birthday party until the morning hours. It was nice rest this night. Today is nice day for computor work...



Dinner... picture by Julia

sobota, 24. november 2007

France- Rennes


Playing musik on the street... Pictures were taken by Philippe and Sebastien


Carrousel

Birthday party by Joan

Night Eksperiment by Philippe



sreda, 21. november 2007

France- Lille





At the moment in Lille- town of France. Sebastien is right now beating the Camera wich has been broken since yesterday. I' ve got little scared, because there is less than a month left for our trip and without it we are not able to document this extraordinarily trip in Europe. It doesn't happen every day that you take time for the trip like that, so it is also nice to document it somehow... But we will not give up. We still have foto cameras- In any case I will take many pictures :)

We slept two days at friends of Seb. Two nice girls are living and working together as a couple. They are fighting with French government for rights of people who have interests for the same gender. Their work with video is very provoctive and intellectual as well. With the group of freinds they are experimenting alot with sound, movment and video... for example how is visual picture moving collaborating with body moving and sounds... very crazy and interesting, I tell you... I hope to get some ling of videos they are making... Nice people...

Dreams were vary strong tonight...

ponedeljek, 19. november 2007

Brussels

Ok! Coming to Brussels-the first thing is to visit the Art Univesity with Jonas who is studying his last year on animation program. He showed us all animations from the last year... some of them were quite impressive... The rest of the day finished with walking on the streets, trying to find the girl Ditte for staying the night at her place. Before we found her place Sebastien found corridor for shooting a spot for video he is making... I was trying to pass by with walking, dancing and running infront of his camera... I have notice his directing is including some deep meanings... It is a process for both of us... Trying to work on our own projects and together projects and trying to get know to eachother beter... I have also notice my big ego sometimes growing out of my personallity... But I will not use the blog space for analyse that... hihi... I am just in love in this life even if days are hard to me sometimes. It was so ugly weather in Brussels, so many cars, but still many things to discover...

sobota, 17. november 2007

Antwerpen
















Ant
means a hand and Werpen means to throw. So there is a legend of a hero, who saved a city with cutting a giant's hand and throw it to the seeside... Something like that Lot explained to us. It was very nice staying at her place. She is playing the tuba with a group of people we shortly met in one of the workshop they had. She is living with Pieter who is also musician... It was saturday so we visited the market... eating good food. It is a big difference between Skandinavian food and France influence of specialities. But it doesn't help me so much... I am so choosy person
about food- I notice.

At the evening we met some friends... Having pizza evening with cats they live with :) So Lisha gave a contact for our further trip to Brussels. Antwerpen reminds me on Ljubljana city. And people are very kind with smile on their face... I could easily came back and getting to know it better. But the trip goes on...

petek, 16. november 2007

Rotterdam







At night we arrived in Rotterdam. Tine from Slovenia picked us up in the station where we met and took us to his place where we spend the night. It was nice to meet friends studying in the university for Music. At the moment it is about 6 people from Slovenia who are studying there (Tine- keyboards, Žiga- percussion, Jan- saxophone, Žiga- trombone, Vito- flamenco, guitar,...) so we had opportunity to see the school... impressive atmosphere... It is also nice feeling to speak slovenian with people after one month traveling...
But in general I felt Rotterdam as a quite hard town. It is very industrial and if the weather is not nice to you, then you really need to have some good work to not be influenced by the hard clouds.

link:

http://www.hmd.nl/

sreda, 14. november 2007

Amsterdam







Ok! I decided to write little bit more in english, because many friends don't understand slovenian. But almost of all slovenian friends speak english, so I guess it will not be a big problem to change the language a little bit.It is funny to leave countryside so soon, to come in another space in one night. It makes me feel dynamic, but also I would like to take more time in some cities- like Amsterdam for example. I know there is many good exhibitions going on all around... There is many things to see... always you can see so many interesting places... But to know what exactly you are searching for... in every different town you come for first time. So I started to connect more my view from inside inspiration on outside expression. My topic of taking pictures is more and more connected with inside feeling of poetry... I starded searching for vizual backgrounds for the poems I have. Suddenly it became much more clear in any different location what to search for.

But yea, lets go to Amsterdam now. I will never forget this playing on the street- on the romantic bridge with the trompet. And Sebastien on another bridge with his mandoline and flute. Cheecks were burned from the sun this day playing with the nice weather. People were stopping, listening, we earned some nice money to continue the trip... The funny thing was in the morning when we woke up in one village. That morning our ritual of making yoga and playing mandoline was on the grass surrounded with houses and the river, so people were passing by with their dogs... It was unexpected for them to see just suddlenly someone making strange exercises on their playground for dogs... But anyway, the weather was just so suny, there was enough space for all :)
It is very colourful city.


torek, 13. november 2007

URK- Holand







Prvi pristanek iz Berlina do malega obmorskega mesteca- Urk na Nizozemskem. Prespala sva v avtu, kajti poznati koga iz tega malega, a nadvse bogatega mesteca, bi bila že luksuzna ideja. Parkirala sva ponoči, videla sva le košček vode, drevesa in zavetje, kjer se lahko zjutraj zbudiš v miru, ne da bi zmotil kakšnega soseda. Sončno jutro. Mandolina in joga na travi... Sprehod... Fotogenično mestece. Polno detajlov, ki kličejo skozi okno. Po zajtrku sva se odpravila dalje in tik pred odhodom naju obišče policija in vpraša za dokumente. Sebastien s svojo dobro voljo poišče vozniško, jaz se ne pustim motiti in bulim v kamero... „Sva kaj zagrešila?“ vpraša Seb in policaj odgovori:“Slišijo se govorice, da nekdo fotografira v okna stanovalcev.“ Pogledam policaju v oči in pravim:“You have amazing lite in this town- the reflection of clouds in the window is so interesting for my pictures. Is it forbiden?“ Nasmehnil se je in sta naprej odkorakala dobre volje...


Suho listje

drevesa tanka

daleč kliče

ostanek časa.


Ni odmeva

ni praznina

je toplo sonce

prilepljeno na srce.

Voda se odbija

v pozdrav.


Čemu ptica prepeva

nočnim zvezdam

onkraj peres...


ponedeljek, 12. november 2007

Berlin


foto is from Sweden, but it reminds me on Berlin...hm



selfportret from skvot... in the toalete...



Dinner... for desert is strudelj with chocolade...



Trenutno v Berlinu. Domače. Človek kot jaz bi z veseljem živel v takšnem mestu. Odprto ozračje, dobre galerije, prijazni ljudje, pestra izbira kotičkov,... Tako izgleda na zunaj, a kaj se skriva za vsem tem, je morda čutiti v sami zgodovini Berlina. V generacijah ljudi je nekaj kar dela mesto živo. Boriti se za svoje sanje. Z veseljem bi lahko preživela več časa tu, se poglobila v sistem, ki me zanima... se naučila nemščine... a pot vleče dalje.

Danes je ponedeljek. Odločila sva se, da ostaneva še danes tu in jutri potujeva v Amsterdam. Zapadel je prvi sneg. Mraz in krajše noči. Pa kaj bi pisala o vremenu. Novica je, da je Sebastien kupil novo mandolino. Proslavila sva z novo pesmijo,... ko bo življenje vzcvetelo...
Stanovanje v katerem živiva je svetlo, obnovljeno, toplo, belo in vse odmeva v njem. Akustika za 4 mikrofone...
Glede fotografije- razvila sem 7 filmov... in ugotovila, da moram bolj delat na sami tehniki in iskanju prave svetlobe... Velika razlika je postala tehnika med analognim in digitalnim. Narediš posnetek in ga ne vidiš takoj... Izziv...
Napisala bi kaj več, a sem omejena z internetom..
pozdrav...






On the picture is Erik Van Kassen... with big collection of Records... It was very nice time in his place one evening... looking design of many interesting records while listening musik... Thanks to Eric for very nice evening...

sobota, 3. november 2007

Avedon Richard


Ogled razstave fotografa Avedona v galeriji Lousiana. Ni švoh.

http://www.louisiana.dk/


petek, 2. november 2007

back to Denmark





Švedska je popolnoma drugačna dežela od Danske. Loči ju le 20 min z ladjo in prideš v deželo gozda in vode, vile in škratov. Danska je posebna po tem, da nima toliko dreves. V zgodovini je mesto namreč 4x gorelo. Zato so veliko lesa porabili za nove gradnje. Potem ti postane tudi jasno zakaj tolikšen smisel za moderno (in hladno) arhitekturo... Večina uporabe stekla... Stene pisarn so popolnoma steklene, tako da lahko v najkrajših dneh lovijo svetlobo dneva...

četrtek, 1. november 2007

Sweden- FARMA







Lep pozdrav! Trenutno na Švedskem. Včeraj sva prenočila pri prijateljici Emmi. Obisk na veliki farmi. Njena mama je po ločitvi sama kupila farmo, kjer skrbi za več kot 60 krav. Proizvod njihovega mleka pije velik del Švedske. Prispela sva v poznih urah. Že sama dobrodošlica v hišo je zadišala po domačem mleku. V razkazovanju hiše naletiš na veliko slik, kipov, dva klavirja, violine, harmonike... Isti večer sta se iz drugega dela mesta privozili še dve prijateljici (iz EtnoHistrije)... drugi dan smo jamali... violina, dve mandolini, klavir in trobenta. Zapela sva nekaj najinih aranžmajev in odločila sem se, da bom poezijo ohranjala v slovenščini. Poslušne so v domačem jeziku. Slovenščina že tako ali tako počasi na obroke izumira. Izkušnja na tej veliki kmetiji mi je dala možnost, da sem bila tisti večer osebna fotografinja med njihovim delom... Sprva je bilo treba prebiti led. To delo vsi po svoje jemljejo intimno, a nazadnje so me ustavljali in mi kazali njihove najljubše krave (ki jih mimogrede poimenujejo po številkah, ki jim visijo na prebodenih ušesih). Fotke sem jim še isti dan izročila, to je bila moja zahvala za prenočišče... MUUUUU...