mesto Kalundorg

Minil je teden dni odkar sem prispela na Dansko. Tukaj živim mešanico življenja, ki sem ga prinesla seboj in tukajšnje realnosti. V sebi nosim svet, ki me spremlja kamorkoli grem. Stvari, ki te zanimajo lahko iščem vsepovsod. Odkrivam misel o Sloveniji, kot zelo bogati deželi. Ljubim Ljubljano in možnosti, ki mi jih ponuja. Včasih je potrebno iti daleč, da to spoznaš...

Tri noči sem preživela v mestu Kalundborg, to je SZ od glavnega mesta. Na poti te spremljajo oblaki, ki se iz minute v minuto spreminjajo... Vreme je bilo naravnost čudovito- za kratke rokave na soncu. Spoznala sem starejši par, ki živita skupaj na podeželju. Ona je keramičarka in lutkarica, njen mož je violinist in skladatelj. Izjemno dinamična, polna življenja, skrajno netipična Danca, po naravi velikosrčna in radodarna. Joan in Hans sta se s svojim pogledom na kreativno življenje umaknila iz mesta in si našla mir pod soncem, kjer ju loči le nekaj kilometrov od morja. Moje srce si je v Kalundborgu poskušalo odpočiti od nemirnih zvokov mesta... Srce se krpa in se včasih zabubam v svoja intimna razmišljanja o preteklosti in prihodnosti...kmalu mi preostane le tisto kar imam. Si zamislim nad tem, kaj je tisto kar imam? Kaj je tisto kar lahko ustvarim, dam od sebe? Kaj je tisto, kar si želim ustvarjati v bodoče... in predvsem kaj je tisto na čemer delam v svojem vsakodnevnem življenju...