Copenhagen

Klimatizacija. Tretja noč v Copenhagnu. Na letališču me je pričakal Sebastien. Živim na ladji modre barve, tako imenovani Blue Boat. Modra mala velikanka. Ulica je industrijske narave. Vse naokoli gradijo presneto fancy zgradbe. Morje polno meduz in oster, čist zrak. In hladen! Ja, ja! Vožnja s kolesom tu naokoli je vetrovna v laseh. Na ladji je veliko klobukov in pokrival... Našla sem nekaj primernega za mraz v laseh- skodrano črno-rdečo lasuljo. Dan je potekal s foto točkami. Večer se je zaključil z jabolčnim štrudljem, poezijo, mandolino in trobento... Naslednjo sredo imava s Sebom mali nastop v Chily klubu.

Prvi dan sem se znašla na koncertu Manu Chiao. Prišli so igrat v podporo alternativni kulturi, za katero že skoraj celo leto potekajo eno-tedenski protesti (podobni problemi kot na Metelkovi)... Vidiš veliko punka... Dvanajstletna dekleta nosijo pirsinge in so živo rdeče pobarvane... Fantje nosijo ozke oprijete hlače,... Ljudje so višji, vitki, presneto so urejeni, pedantni in svojstveni... in vse skupaj diši po neverjetni organiziranosti... Vizualno vse stremi k popolnosti... A znotraj so ljudje ujeti v kaos... Pogledaš globlje in začutiš nerazumevanje do kulture alkohola... A gotovo je še kaj nad tem... Spraševali so me ali v naši deželi izdelujemo vino... Tukaj enostavno ni rodovitne zemlje za pridelovanje dobrega sadja in zelenjave. Večinoma se uvaža. Pogoji so težki, a zato toliko dražji. Vrednote se smatrajo drugače. Sicer pa sem tu premalo časa, da bi vse to globoko občutila na svoji koži. Sem le radovedne narave in hitro zaslutim socialne problematike, s katerimi se človek sreča na vseh koncih sveta. In skozi razumevanje družbe v kateri se nahajam prihaja do inspiracije za fotografijo. Dualizem časa in prostora.

Včeraj mi je Sebastien razkazal enega izmed največjih skvotov- Christania. Bila sem prijetno presenečena! Zavzemajo ogromno površine prostora- za kakšnih 10 prostorov metelkove. Zelo dobro so organizirani. Ljudje tam ustvarjajo, prodajajo svoje izdelke. Mesto je deležno obiska vseh vrst ljudi. Od otrok, najstnikov in starejših... Našla sem super vege restavracijo, galerije, kino dvorano, grafite, skate park, tržnice... koncertne hale... nisem niti uspela vsega videti... morje poleg z labodi... Imajo svojo šolo za otroke, ki se tam rodijo... zelo alternativno! Zelo kreativno. Človek bi si kar želel tam živeti in ustvarjati... krog pa je zelo zahteven... selekcije... profesionalizem... po svoje je že prav tako, kajti za obstanek morajo zelo držati skupaj. Tukaj so državne oblasti zelo skregane z socialnim življenjem. Potem ti postane jasno zakaj toliko protestnikov in punka.

Današnji dan ni bil sončen kot prejšnja dva. Večer bo začinjen z jazzy koncertom... in kakšnim fotogeničnim trenutkom...