TURKEY in September 2010

TURKEY septemper 2010

It is already more than half a year I have spend some holiday time in Turkey. The adventure was unforgettable and meeting new people gave me a different perspective on this life. After some time you can see from the distance what experience can bring to you. It is not always so easy to search the truth. But when you just stop in front of your life surrounded with what life is bringing to you at the moment, is much easier to open your wings and fly. Trying to let the old way of thinking. Life is offering you everything what you need at the specific moment. Thank you everyone who I met on this trip...
Minilo je že več kot pol leta odkar sem preživela dopust v Turčiji. Potovanje je bilo nepozabno in srečavanje novih ljudi mi je dalo drugačen pogled na življenje. Šele čez nekaj časa lahko vidim iz distance kaj ti lahko nudi neka določena izkušnja. Ni vedno lahko iskati resnico. Ampak ko najdeš svežino trenutka in se ustaviš nasproti tistemu, kar se ti v trenutku ponuja takšno kot je, takrat je veliko lažje razpreti krila in leteti. Opustiti stare navade mišljenja.


ISTANBUL:
I came to Turkey in the middle of the night... Spend there one week, find a friend Joao who I know from Ljubljana. He just had an exhibition in Istanbul and I was lucky I could help him a little bit with technical preparations... First impression when I came there was a different smell everywhere and animals; cats and dogs all around and birds... So many people everywhere... There was just the month of Bayram. In some point I could feel there will be the end of the world... So windy and people trying to get on their goal. I couldn't just stop and breath... So I decided very soon to leave this big 16 million people Metropolitan and go on to the south. The only photo I was able to do was on the way from the night bus I took... The trip started...

Having fresh sip of juice with Joao in some restaurant I don't know the name...


after few days going from Istanbul to the south...

OLIMPOS



























KAPADOKIA



















back to ISTANBUL

BOŽIČNI TRIO

no comment evening...

VIDEO_otvoritev Razstve_TukadMunga

http://www.youtube.com/watch?v=58pTraTgAIM




http://www.youtube.com/watch?v=cb2aFPGVCCw

PODALJŠAN OGLED RAZSTAVE, TukadMunga

Rzstava v galeriji Studio 8, TukadMunga, je podaljšana do 10. novembra 2010.
Vabljeni k ogledu od ponedeljka do petka od 12h do 14h.

avtoportret, Skopje 2009

KORAK V BLIŽINO, 25.okt

KORAK V BLIŽINO

Vabljeni na otvoritev fotografske razstave
od pon 25.oktobra do 2.nov 2010
ob 20h

v galerijo TukadMunga / Studio8
Soteska ulica, Ljubljana



Izbor fotografij predstavlja serijo ujetih posnetkov, kjer se stikata tišina do bližnjega in podajanja v neznano.V tehnki analogne barvne fotografije se razkrivajo pogledi skritosti in ujetosti ter hkrati odprtost nepričakovanega vsakdana.Predstavitev petih parov so med seboj tematsko povezani, vendar je hkrati vsaka fotografija tudi sama sebi namen. Razstavo bodo s performensom otvorili: Boris Magdalenc (hang),
Boštjan Franetič (el. kitara) in
Sebastien Fraboulet (animacija lutke)

O dogodku:
Fotografija: Tina Umer


















Foto: Sebastien Fraboulet / Magic marmelade

SAVINOV LIKOVNI SALON, 1.7.- 31.8.

Trenutno poteka v Žalcu fotografska razstava, ki bo na ogled do 31. avgusta 2010
Vabljeni na ogled...

DUALNOST ČASA IN PROSTORA

(kratek povzetek iz diplomskega dela, Rada Kikelj)

Medij fotografije mi omogoča dokaj dosleden prikaz dojemanja sveta, ki sem ga sprva začela opisovati skozi izpoved poezije in nato skozi izraz fotografskih posnetkov. Izkušnja o prikazovanju sveta je začela združevati dve dimenziji. Časa in prostora. Med samim procesom sem poskušala odkrivati vizualne in miselne kontraste. Skozi ta način sem v objektiv kamere ujemala delce sveta in njihovo stvarnost. Merila interpretacije videnja si skozi izkušnje postavljam sama.

V ponovnem odkrivanju tistih posnetkov, ki so bili za moj okus vredni pogleda, sem ustvarjala dodaten način razmišljanja in gradila opus tematike. Med dvomesečnim potovanjem je postajalo vse bolj pomembno združevanje dogodkov, ki so se vtisnili v spomin in govorili o stanju duha, ki so bila očesu dana v samem trenutku navdiha.

Vsi trenutki so enako pomembni. Spreminja se le njihova intenziteta doživljanja. Dogodki v času in prostoru govorijo njunem prepletu dveh zgodb, dveh kontrastov, tako kot se dogaja v odnosu dveh, ki sta si različna. Zanima me prikazati predvsem tisto fotografijo na kateri v prvem pogledu ni razvidno, da je dvojna ekspozicija. V postopku analize to imenujem ključ presenečenja. V fotografijah so razvidni likovni ali miselni kontrasti, ki se zaradi svojega nasprotja v določenih stičiščih ujameta in se s tem usklajujeta. Lahko bi rekli, da se nasprotja privlačijo, saj se dopolnjujejo. Človek vidi tisto, kar si želi videti, oziroma tisto kar je zmožen in pripravljen videti v času svoje zrelosti.

Opazovalka s fotoaparatom v rokah stremim z urbano občutljivostjo v svet in spoznavam, da je narava enako eksotična kot mesto. Ta misel me je spontano privedla do kreacije odkrivanja kontrastov med mestom in naravo. Dva različna stanja sem začela skupaj združevati na en sam format in skozi ta proces iskati likovne rešitve, kako povedati bistvo notranjega videnja sveta.

Gre za povezovanje dveh stvarnosti. Prikazati skupno zgodbo dveh situacij. V tehniki dvojne ekspozicije vidim možnosti treh naključij. Prvo naključje je prvi narejen posnetek. S tem se vtisne ideja, zamrznem je prvi čas. Drugo naključje je drugi posnetek, ki se vtisne na prvega. Vsakokrat je bila dokaj zavestna odločitev, zakaj sem izbrala določen drugi čas in prostor, ki sem ga dodala na prvo sliko. Vsakokrat sem seveda morala upoštevati kar mi je dano okolje v preostanku časa na poti dopuščalo. Tretje naključje sta obe sliki skupaj. Pri pogledu na tovrstno fotografijo dojemam videno kot brezčasno. Ni pomemben le en natisnjen trenutek, temveč obe situaciji, ki sta zdaj prepleteni v skupno pričevanje. V tem vidim dualnost časa in prostora. Ob izbiri svetov, ki jih slikam se osredotočim na tiste, s katerimi se zaradi osebnih stališč lahko poistovetim. Mnogokrat so to sanjske podobe in predstave, ki so težko zaznane v ''realnem'' življenju.

Odločitev za analogno fotografijo je bila zavestna, saj mi ponuja večjo možnost naključij, kot digitalna tehnika. Vsako naključje mi hkrati predstavlja ujeti pravi čas. V tem primeru se lahko naključje poistoveti z neslučajnostjo. Verjamem v pravi trenutek na pravem mestu.