Prvi pristanek iz Berlina do malega obmorskega mesteca- Urk na Nizozemskem. Prespala sva v avtu, kajti poznati koga iz tega malega, a nadvse bogatega mesteca, bi bila že luksuzna ideja. Parkirala sva ponoči, videla sva le košček vode, drevesa in zavetje, kjer se lahko zjutraj zbudiš v miru, ne da bi zmotil kakšnega soseda. Sončno jutro. Mandolina in joga na travi... Sprehod... Fotogenično mestece. Polno detajlov, ki kličejo skozi okno. Po zajtrku sva se odpravila dalje in tik pred odhodom naju obišče policija in vpraša za dokumente. Sebastien s svojo dobro voljo poišče vozniško, jaz se ne pustim motiti in bulim v kamero... „Sva kaj zagrešila?“ vpraša Seb in policaj odgovori:“Slišijo se govorice, da nekdo fotografira v okna stanovalcev.“ Pogledam policaju v oči in pravim:“You have amazing lite in this town- the reflection of clouds in the window is so interesting for my pictures. Is it forbiden?“ Nasmehnil se je in sta naprej odkorakala dobre volje...
Suho listje
drevesa tanka
daleč kliče
ostanek časa.
Ni odmeva
ni praznina
je toplo sonce
prilepljeno na srce.
Voda se odbija
v pozdrav.
Čemu ptica prepeva
nočnim zvezdam
onkraj peres...
2 komentarja:
Na vprašanje "Is it forbidden?" tukaj pri nas v odgovor najbrž ne bi prejela nasmeha, ali pač? :)
Radica se vedno znajde...
Mimogrede - če zagledaš kakega hrtka, ga ujemi v objektiv! :)
From Ljubljana with love!
Draga Rada!
Tukaj je... ah, vse bolj ali manj po starem. Le, da je Ljubljana že okrašena, pa malo je že snežilo, pa tisto zlato jesensko listje, ki je še ostalo na drevesih, bo kmalu odpadlo in odletelo z vetrom...
mem, pri nas ... ah, pri nas ... te policaj ustavi že, če se s kolesom voziš po centru ... eh, ja.
Rada, kličem ti krasen večer tja na Nizozemsko! Svet je krasen. :)
Mankica
Objavite komentar